Vedenjsko kognitivna terapija

VKT
 
VKT je usmerjena na reševanje aktualnih problemov tukaj in zdaj

Vedenjsko-kognitivna terapija je sklop psiholoških znanj, metod in tehnik, ob pomoči katerih terapevt pomaga klientu pri razumevanju njegovih težav ter spreminjanju miselnih in vedenjskih vzorcev, ki te težave ohranjajo. Pristop je usmerjen na obvladovanje težav, s katerimi se klient ukvarja v trenutnem življenjskem obdobju (tukaj in zdaj).
 
  Izhodišče
 
Kognitivno-vedenjska terapija temelji na kognitivnem modelu, ki pravi, da naša čustva in vedenje niso neposredno odvisni od zunanjih dogodkov, pač pa je pomembno, kakšen pomen imajo ti dogodki za nas, kako se dojemamo v posamezni situaciji, torej od miselnih (kognitivnih) procesov.
Kognitivni model in vedenje
 
Misli, ki se v nas sprožijo ob posameznem dogodku, imenujemo avtomatske misli, saj se sprožijo spontano; so hitre, kratke in se jih komajda zavedamo. Lahko so racionalne in funkcionalne, torej takšne, ki nam pomagajo obvladovati situacijo, ali pa nestvarne in nefunkcionalne, torej takšne, ki nas ovirajo, saj sprožijo neustrezno čustvovanje in vedenje.

Avtomatske misli so vedno v skladu z osnovnimi prepričanji, ki jih imamo o sebi in svetu. Osnovna prepričanja se izoblikujejo na osnovi vzgoje in izkušenj. Navadno ne preverjamo, ali so ta prepričanja stvarna ali ne. Vedemo se tako, da jih vedno znova potrjujemo.

Vedenjski del KVT temelji na predpostavki, da je vedenje naučeno – ter da se je motečega vedenja možno odučiti in se naučiti bolj funkcionalnega vedenja. Po teoriji učenja je od posledic posameznega vedenja odvisno, ali se bo to vedenje utrjevalo ali oslabilo.

Vedenjski in kognitivni del terapije sta neločljivo povezana, saj s spremembo mišljenja vplivamo na spremembo čustvovanja in vedenja, na drugi strani pa lahko s spremembo vedenja vplivamo na način razmišljanja in čustvovanje.
 
 Kako pomaga

 
Če je posameznik za svoje ravnanje nagrajen (če občuti zadovoljstvo, če je deležen pozornosti, pohvale, denarja ...), se bo še naprej tako vedel. Če je zaradi svojega vedenja kaznovan (če doživi poraz, zavrnitev, kritiko, če občuti bolečino ...), bo raje spremenil vedenje. 

Pri KVT želeno vedenje nagrajujemo z odobravanjem in spodbujamo klient, da tudi sam spozna prednosti takega vedenja in se sam pohvali.

Za moteče vedenje se ne zmenimo ali pa ga kaznujemo. Kaj je kazen in kaj nagrada, je odvisno od posameznikovih potreb in želja.

 

Cilj

 

Klient ob pomoči terapevta določi cilje, ki pa morajo realistični in zelo konkretni. Cilj terapije je, da se klient nauči samostojno reševati svoje probleme. Pri tem je pomembno sprotno preverjanje uspeha zdravljenja.

Kako poteka


Terapevt in klient delujeta kot ekipa: skupaj analizirata problem, ga poskušata razumeti v luči njegove povezanosti s klientovimi mislimi, čustvi in vedenjem, načrtujeta njegovo postopno reševanje, si zastavljata določne, merljive cilje in vseskozi preverjata, v kolikšni meri sta pri tem uspešna.

 

Pomembna značilnost vedenjsko-kognitivne terapije je, da je klient dejaven tako v času obravnave kot med posameznimi seansami. Tako se uči o sebi in o svojih strategijah spoprijemanja s težavami.

Kognitivno-vedenjska terapija je edukativne narave, kar pomeni, da terapevt klient ponuja informacije o nastanku, poteku in posledicah bolezni in o možnih oblikah zdravljenja. Poleg tega ga seznanja s KVT nasploh in mu sproti pojasnjuje smisel posameznih kognitivno-vedenjskih tehnik.

 

V terapiji dejavno sodelujeta terapevt in klient. Pomembno mesto v KVT imajo terapevtske naloge, ki jih klient samostojno izvaja med posameznimi seansami. Na začetku zdravljenja je dejavnejši terapevt, pozneje pa pobudo prevzame klient.
 

Pogostost in trajanje

 
Kognitivno-vedenjska terapija je strukturirana, kar pomeni, da je natančno določena tako zgradba posameznih seans kot zgradba terapije kot celote. Časovno je omejena na dvanajst do petindvajset terapevtskih ur, ki navadno potekajo enkrat na teden, in sicer približno šest mesecev. Po potrebi lahko terapijo podaljšamo. Usmerjena je v reševanje trenutnih problemov ter prilagojena pacientovim potrebam in ciljem.

Povzeto po: Dragica Resman, KOGNITIVNO- VEDENJSKA TERAPIJA ANKSIOZNIH IN DEPRESIVNIH MOTENJ. PRIMER PRI KORONARNEM BOLNIKU. Psihiatrična bolnišnica Begunje,
http://www.pb-begunje.si/Osnova/stran.php?tid=255

 

V Inštitutu za ravoj človeških virov ne izvajamo vedenjsko kognitivne terapije. 

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis