Terapevtski dogovor

 

Dogovor, ki ga skleneta terapevt in klient
 

Spoštovani,

 

1. Motiviranost in vztrajnost

 

Psihoterapija je oblika zdravljenja, pri katerem ne uporabljamo zdravil in drugih sredstev ter načinov, ampak poteka v obliki razgovora, v katerem ste dejavno udeleženi. Posledično je uspeh celotne terapije odvisen od tega, koliko si boste v prizadevali sami in tudi sami kritično odpirali svoje aktualne probleme, do katerih boste prišli – torej od vaše motiviranosti in vztrajnosti. K temu sodi tudi to, da poskrbite, da se boste seans udeleževali redno in točno, kati redni obiski so predpogoj za učinkovitost psihoterapije.

 

2. Samospoznavanje

 

Psihoterapija ni svetovanje, ampak dejavno ukvarjanje s samim seboj. Gre za samospoznavanje, pri katerem je klient dejavnejši od terapevta. Bistvo obravnave je pogovor o vašem življenju – o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, o vaših minulih in trenutnih odnosih, tudi o odnosu s terapevtom, itn.

 

3. Dejavno raziskovanje

 

Klient je v psihoterapevtski obravnavi enakovreden partner in ne pasivno člen, ki naj bi sledil navodilom. V vašem interesu je, da glasno razmišljate in govorite o problemih, o možnih vzrokih zanje, o možnostih in ovirah za njihovo reševanje, obenem pa iščete nove poti. Le tako vam bo terapevt lahko pomagal, sicer pa težje – ali sploh ne.

 

4. Odsotnost samocenzure

 

Trenutne težave so vedno povezane tudi z minulim življenjem, zato je treba iskati te povezave. Tako kot smo se kot otroci naučili videti, čutiti, presojati in ravnati, to ponavljamo kot odrasli. Terapevt vam o vašem življenju ne more povedati nič drugega kot to, kar mu lahko o sebi poveste sami, zato je pomembno, da naglas in brez samocenzure govorite o vsem, kar vam pride na misel, terapevt pa bo to od časa do časa komentiral. Od strani stvari včasih vidimo drugače kot nekdo, ki je z njimi neposredno povezan in vanje čustveno vpleten, zato terapevt dogodke iz vašega življenja utegne videti drugače kot vi. Tako stvari lahko postanejo jasnejše.

 

5. Izražanje razmišljanj in občutkov

 

Vsaka ura se začne s tem, da pridete, sedete in sami spregovorite o tem, kar je v tistem hipu za vas pomembno. Za uspeh zdravljenja je ključno, da izrazite vse, kar vam pride na misel, predvsem tisto, kar čutite. Pripovedujete lahko tudi o svojih sanjah ali fantazijah. Prednost namenjajte tistemu, o čemer vam je najteže govoriti. Sprva boste morda imeli težave, toda sčasoma se boste tega navadili.

 

6. Odporih in stranski učinki 

 

Psihoterapija je od časa do časa zelo zahtevna in naporna. Ne boste vedno vedeli, o čem govoriti. Večkrat se boste srečali z odpori, motivacija bo občasno manjša. Tudi terapevtski odnos vzbuja najrazličnejša, lahko celo zelo intenzivna čustva in občutke, od nadvse prijetnih do najbolj negativnih. O teh občutkih je nujno treba tudi spregovoriti.

 

7. Uspešnost terapije

 

Psihoterapija doseže popoln uspeh približno pri polovici klientov, pri drugih pa prinese pomembno izboljšanje. Pri redkih posamezniki ne prinese kakega posebnega uspeha – tako kot pri vsakem zdravljenju. Ali bo vaše težave možno povsem odstraniti ali jih vsaj pomembno izboljšati, je nemogoče predvideti; to lahko preverimo le skozi psihoterapevtsko delo. Sami presodite, ali se vam izplača potruditi tudi za bistveno izboljšanje. Uspeh psihoterapije je namreč v večji meri odvisen od vas kot od terapevta.

 

8. Trajanje terapevtskega procesa

 

Terapija je dolgotrajna, saj se je treba naučiti novih načinov reševanja življenjskih situacij, to pa zahteva čas. Na osnovi nekaj uvodnih pogovorov ni mogoče določiti konkretnega trajanja terapije. Ne smete pričakovati, da bo že kmalu bolje; to pa tudi ni znak, da v vašem primeru ne bo prišlo izboljšanja. Simptomi se včasih povrnejo, občasno, zlasti na začetku, se utegnejo celo poslabšati. Tudi vaši življenjski odnosi se lahko občasno poslabšajo.

 

9. Sprejemanje pomembnih odločitev

 

Med trajanjem terapije naj klient ne sprejme oziroma izpelje nobene pomembne življenjske odločitve (sprememba delovnega mesta, opustitev šolanja, razveza ali sklenitev zakona, upokojitev, odločitev za otroka ...), ne da bi se predhodno pogovoril s terapevtom in na seansi opravil premislek. Terapevt ne odloča o ničemer, vendar pomaga izpeljati učinkovitejši proces tehtanja argumentov in sprejemanja odločitev.

 

10. Poskusne seanse

 

Prve tri mesece potekajo poskusne seanse, ki omogočijo, da boste skupaj s terapevtom ocenili, kako vam ustreza taka oblika dela, oziroma ali je to za vas ustrezen način zdravljenja. Po tem času bosta skupaj sprejela dokončno odločitev.

 

11. Pravilo zaupnosti

 

Ustrezna psihoterapevtska obravnava ni možna brez upoštevanja pravila zaupnosti, ki zavezuje obe strani – terapevta in klienta. Vsebine, ki jih predelujeta na terapevtskih urah, so zaupne narave in se ne smejo javno obravnavati.

 

 

Inštitut za razvoj človeških virov

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis