Vzajemnost v partnerstvu

 
 
 


 
Partnerski odnos lahko spremenimo samo na en način, tako da spremenimo sebe in svoj odnos do sebe in drugih.
Pričakovanja

 

Razumeti in sprejeti je potrebno, da so nekatera naša pričakovanja, ki znova in znova vodijo v razočaranja,  nerealna in se odpovedati temu, kar od staršev nismo dobili, čeprav nam je takrat pripadalo.

Mnogi po nekaj razočaranjih to storijo, a še vedno pa je precej tistih, ki so bili preveč prikrajšani v otroštvu, da bi se zmogli odpovedati tem pričakovanjem.

Tudi osebnostno zrel in čustveno dobro opremljen odrasli partner v nobenem primeru ne zmore potolažiti otroške čustvene lakote.
Taka pričakovanja so nerealna in neupravičena in nujno vodijo v razočaranje. Partner nam ni dolžan zapolnjevati naše pretirane čustvene lakote. Prav tako nam ni dolžan izpolniti naših otroških pričakovanj o brezpogojnosti odnosa.

Če bomo v še naprej vztrajali v otroški poziciji, s pričakovanji in zahtevami, da bo partner

zadovoljil naše otroške čustvene primanjkljaje, se bo tudi parter slek kot prej začel vesti do nas kot do odvisnega otroka. To par bo v njem in nas budilo tudi jezo, razočaranje in vodilo v konflikte...

Ko bomo kot zrela odrasla oseba začeli jasno postavljati svoje realna pričakovanja, potrebe in meje ter prepoznavati in spoštovati meje drugega, se bo tudi naš partner, če je le dovolj čustveno zrel, do nas vedel kot do odrasle osebe.

Če pa eden od partnerjev ali oba ne zmoreta izstopiti iz vloge otroka in (narcističnih) pričakovanj, da mora drugi zadovoljiti naša simbiotična pričakovanja, oziroma ne moreta sprejeti svoje vloge odraslega erotičnega partnerja, so težave v partnerstvu posledica njune nezmožnosti zrelega čustvenega odzivanja.

Konflikti

 

Do konfliktnih situacij pride takrat, ko vedenje enega od partnerjev ne ustreza ciljem pričakovanjem, željam ali zahtevam drugega, torej takrat, ko partner trči ob meje drugega. Konflikt jih pomaga razbistriti in po potrebi tudi ponovno uskladiti.
Za razliko od konstruktivnih, ki so namenjeni razčiščevanju razlik in nesporazumov, so rušilni konflikti namenjeni le razbremenjevanju čustvene napetosti, jeze, strahu, prizadetosti in podobno.

 
 
Zato ne vodijo v konstruktivne spremembe, kot so oblikovanje identitete, razvoj miselno-socialnih spretnosti ter prilagodljivosti na spremembe.

 

Del zdravega ljubezenskega partnerstva so tudi konstruktivni konflikti

 

V partnerstvu zdravi odnos
Korektivni odnos

 

V odnosu, ki ponudi tisto, kar je primanjkovalo pri starših, je mogoče sčasoma prerasti svoja otroška prikrajšanja in pričakovanja. Tak korektivni odnos nam lahko ponudi šele psihoterapevt, za partnerstvo je to ponavadi prevelika zahteva.

Prikrajšanja se ponavadi nanašajo za občutek sprejetosti, naklonjenosti, razumevanja, podpore samostojnosti, prepoznavanje in oblikovanje zdravih mej ali pa prepoznavanje in izražanje želja, potreb in motivov.

V vsakdanjem življenju je pozornost znotraj odnosov razdeljena med vse udeležence, v nekaterih bolj, v drugih pa manj enakovredno.

V terapevstkem odnosu pa je pozornost namenjena izključno pacientu. Oba, pacient in terapevt se posvečata samo pacinetu, njegovim občutkom, čustvom in težavam.

Psihoterapevt v tem okviru pomaga prebroditi čustvene prikrajšanosti in razočaranja ter zgraditi bolj realen in konstruktiven odnos do sebe in drugih. Zato pravimo, da je v psihoterapiji odnos tisti, ki zdravi. Večina tistih, ki poiščejo psihoterapevta, se sooča tudi s težavami v bližnjih odnosih.

Kadar pa sta partnerja sposobna zrelega delovanja, a imata morda predvsem težave v komunikaciji – v prepoznavanju, izražanju, uveljavljanju in usklajevanju pričakovanj in potreb, bo lahko pomagala partnerska terapija.

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis