Prehod v odraslost in odraslost

Prehod v odraslost 18 do 30 let
Obdobje dokončnega prehoda v odraslost prinaša nove naloge: vzpostaviti intimnost in partnerstvo.

Tisti, ki do takrat ni oblikoval jasne in stabilne identitete, bo pri tem nihal od odvisnostjo in zlivanjem ter izolacijo, s katero bo skušal ohranjati svojo krhko samobitnost.

Naslednja naloga tega časa pa je tudi postopno prevzemanje obveznosti in odgovornosti.
V poklicu prevzeti je potrebno profesionalno odogvornost, v lastni družini pa partnerske in starševske. To zahteva vztrajnost, usmerjeno pozornost in stalen trud.

Najpogostejše krize v tem obdobju so vezane na čustveno in osebnostno osamosvajanje od staršev ter na težave v medosebnih odnosih, ki se kažejo kot neustrezno uravnavanje bližine ali distance, oziroma kot strah pred občutkom izolacije.

Srednja leta 30 do 55 let
V tem obdobju je glavna skrb in napor usmerjen v razvijanje lastne produktivnosti, ustvarjalnosti. Na eni strani se to kaže kot rodnost in skrb za otroke, na drugi pa kot poklicno angažiranje in ustvarjanje.

Nasprotje tega je stagnacija in preokupiranost s samim seboj, ki se kaže kot borba za »svobodo«, uporništvo, zavračanje odgovornosti ter vztrajanje v poziciji odvisnosti ali neodgovornega otroka.
Posledica je osiromašenje medosebnih kontaktov in občutek brezciljnosti in izpraznjenosti ter pomanjkanje bližine.

Lahko pa se kaže tudi kot preokupiranost z množico dejavnosti – od deloholizma do hobijev, rekreacij, pretirane družabnosti itd, ko storilnost nadomesti produktivnost.


Staranje in starost od 55 let dalje
Staranje imenujemo čas, ko človek zaključuje svoje aktivno poklicno obdobje, ki se razlikuje od časa po upokojitvi.

Med obdobjem staranja se ponavadi človek sooči še z odhodom otrok iz družine, kar neredko sproži občutke izgube (starševske vloge), nekaterim pa poleg tega prinese občutek nove svobode.

Človek se namesto nazaj začne vse bolj ozirati naprej, v čas, ki mu je še ostal.
Če svoje življenje doživlja kot smiselno in izpolnjeno, ne glede na krize in stiske, ga to pripelje do občutka celovitosti osebnosti.

V nasprotnem primeru pa lahko občuti obup, prikrajšanost in nezadovoljstvo z usodo, kar v krajnih primerih lahko pripelje tudi do bilančnega samomora ali pa do zatekanja v bolezen, odvisnosti itd.

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis