Razlika med odrsko in medicinsko hipnozo

Fobije
Kaj je hipnoza

V delovnem pomenu besede je hipnoza vsak postopek, kjer hipnotizer preko posebnih navodil vodi hipnotiziranega v stanje povečane notranje pozornosti in sugestibilnosti. Hipnoza torej sama po sebi ni terapija, temveč̌ zgolj posebna oblika komunikacije in socialnega vplivanja, tako kot pogovor, pa če je še tako razumevajoč̌, ni psihoterapija. Šele poznavanje veljavnih terapevtskih metod, tehnik in postopkov omogoča klinično uporabo medicinske hipnoze. Do teh pa laiki nimajo dostopa.

 

Terapevtska uporaba hipnoze je v rokah laika podobno kot zobozdravniški sveder. Zgolj vklapljanje zobozdravniškega svedra še ne naredi zobozdravnika. Težko si predstavljam človeka, ki bi šel na samoplačniško zdravljenje k laičnemu »zobozdravniku«. Področje uporabe hipnoze v terapiji v Sloveniji še ni zakonsko urejeno, kar pomeni, da se tehnik hipnoze lahko nauči kdorkoli in jih potem tudi izvaja pod krinko terapij. Take« terapije«, ki jih izvajajo laiki, pa so seveda lahko izredno nevarne, saj je hipnoza varna le v enem primeru: da jo izvaja terapevt medicinske (klinične) hipnoze. Samo kompetentni terapevt se zaveda realnih zmožnosti in omejitev zdravljenja s hipnozo.

 

Še enkrat, hipnoza ne zdravi ničesar, tako kot ničesar ne zdravi skalpel. Terapevt medicinske hipnoze, podobno kot kirurg, sta tista, ki vešče uporabljata orodje, eden hipnozo, drugi pa nož.

Odrska in medicinska (klinična) hipnoza sta dva povsem ločena svetova. Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije je poravnano z etičnim kodeksom Evropskega združenja za hipnozo, ki članom prepoveduje uporabo hipnoze za zabavo. Enako stališče zavzema tudi Ameriško združenje za klinično hipnozo. 

Odrska in laična hipnoza, ter medicinska (klinična) hipnoza 

Odrsko hipnozo lahko izvajajo le laični hipnotizerji, terapevti je ne smejo. Za zabavo uporabljajo človekovo zmožnost za doseganje hipnotskega transa in fenomenov, ki ga to stanje omogoča. Medicinska (klinična) hipnoza pa to zmožnost uporablja v terapevtske namene z namenom doseganja terapevtskih ciljev. Žal »terapije« pri nas izvajajo tudi laični hipnotizerji. Take terapije so lahko nevarne, zlasti kadar zlorabljajo naravno zmožnost možganov, da v hipnotskem transu tvorijo lažne spomine in rešitve za človekove težave iščejo v »preteklih življenjih«.
 
Ljudje, ki trpijo za čustvenimi stiskami in osebnostnimi motnjami so zelo dojemljivi za »magične hitre rešitve«. Iskanje hitrih rešitev je eden od osnovnih problemov. Tako »terapiranje« še bolj okrepi nerealna pričakovanja od sebe in do sveta. Terapevt mora biti glasnik realnosti, ne pa nekdo, ki ljudem obljublja nemogoče. 
Fobije
Tveganja odrske hipnoze?

Uporaba hipnoze za zabavo je seveda stvar okusa, pomembno pa je preprečevati psihološko škodo, ki jo tako početje lahko pusti na udeležencih. Ker so tehnike hipnoze razmeroma lahke, se jih brez posebnih težav priuči povprečno inteligenten človek. V hipnozi se z lahkoto sproža določene fenomene, nad katerimi večina ljudi osupne od presenečenja in to z lahkoto utrjuje nerealno predstavo, da ima hipnotizer moč̌ nad hipnotizirancem. To prepričanje je zgolj zaznavna iluzija. V še tako globoki hipnozi ima hipnotizirani kontrolo nad samim sabo, torej pri večini ljudi ne bi smelo biti problemov pri laični uporabi hipnoze za zabavo.

 

Pri nekaterih ljudeh obstaja »prikrita« (latentna) psihoza, ki jo nestrokovno izvedena hipnoza lahko sproži. To je zelo resen problem, ki pa je v kliničnih okoljih izrazito redek, saj ljudi pred hipnozo pregledamo in ocenimo njihove zmožnosti. Še več̌, klinična uporaba hipnoze se po rezultatih nekaterih raziskav marsikdaj celo dobro izkaže pri delu z ljudmi, ki trpijo za psihozo, v omejenem smislu seveda, kot lajšanje težav.

 

Naj omenim, da podobna nevarnost obstaja tudi pri izvajanju meditacije, pri večini praks »duhovnih vaj«, pri učenju avtogenega treninga in celo pri tehnikah sproščanja, zato naj se ljudje, ki se ne čutijo dovolj čustveno stabilni, pred izvajanjem psiholoških treningov posvetujejo s strokovnjakom. Tehnike se zlahka priredijo tako, da so lahko varne. Laiki, ki izvajajo odrsko hipnozo, seveda niso ustrezno usposobljeni niti za prepoznavanje, kaj šele za ravnanje v takih primerih. Še posebej nevarna je kombinacija odrske hipnoze pri udeležencih, ki so za« pogum« pred nastopom kaj popili, ali celo uživali droge, ki močno vplivajo na delovanje možganov.

 

Med te potencialno zelo škodljive fenomene naj omenim spontano abreakcijo. Spontana abreakcija je povsem nehoten priklic in globinsko podoživetje travmatičnega dogodka iz preteklosti. Ni problem samo v tem, da se povsem ranljiv človek izpostavlja občinstvu z težkimi in nepredelanimi čustvenimi vsebinami, pač pa lahko neustrezen odziv hipnotizerja, soudeležencev ter publike, človeka pelje proti posttravmatski stresni motnji. Zaradi zagotavljanja varnosti, bi bilo nastopajoče pred izvedbo potrebno vsaj strokovno pregledati in oceniti njihovo primernost. 

 

Medicinska (klinična) hipnoza je varna 

Hipnoza je varna le, kadar jo izvaja za to usposobljen strokovnjak. V kliničnih okoljih se navadno izvaja individualno in postopno, tako da se človek nanjo privadi. Skupinsko izvajanje hipnoze nikakor ni primerno za vsakogar. Terapevti medicinske (klinične) hipnoze smo usposobljeni za to, da prepoznamo znake neželenih hipnotskih fenomenov veliko prej, preden le ti dejansko nastopijo, tako da jih preprečimo že v njihovem razvoju. Tudi če bi se neželeni učinki pojavili med ali po terapiji, smo ustrezno usposobljeni za njihovo odpravljanje. Tehnike hipnoze so enostavne, njihova praktična uporaba v terapij pa seveda zahtevata doživljenjsko učenje.

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis