Narcistična osebnostna motnja (struktura)

Narcistična osebnostna motnja
Več v članku Mejna osebnostna motnja, 1. del

Več v članku Mejna osebnostna motnja, 2. del

 

Več v članku Težave, zaznamovane v otroštvu

Opredelitev

Narcistična osebnostna struktura sodi med mejne (manj zrele) strukture osebnosti. Kaže se v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti in globoke potrebe po občudovanju.

Za narcistično osebo bi lahko poenostavljeno dejali, da svoj pogled na svet jemlje kot edini pravilen, dober in z najboljšimi nameni. Toda za to masko velikega samozaupanja leži krhka samopodoba, občutljiva na vsako najmanjšo kritiko. Za narcistične osebnosti je torej značilen razcep v samopodobi: na zunanjo (javno) idealno in grandiozno ter na razvrednoteno notranjo, ki je nadvse krhka in ranljiva. Zunanja samopodoba služi temu, da krhko notranjo ščiti pred občutkom razvrednotenja – ohranja torej samospoštovanje.
 

Narcisistično osebnostno motnjo prepoznamo po pretirani občutljivosti za kritiko ter po izredno močni potrebi po ljubezni.


 
 
Simptomi
- grandiozno občutenje lastne pomembnosti (pretiravanje o lastnih dosežkih in talentih, pričakovanje, da bodo drugi opazili njegovo/njeno superiornost brez merljivih dosežkov)
- pretirana zavzetost s sanjarjenjem o brezmejni uspešnosti, moči, odličnosti, lepoti ali idealni ljubezni
- prepričanje o lastni enkratnosti in posebnosti, ki ju lahko razumejo le najodličnejši posamezniki in ustanove
- zahteve po pretiranem občudovanju
- nestvarno pričakovanje naklonjenega ravnanja ali samodejnega zadovoljevanja pričakovanj
- izrabljanje drugih za dosego lastnih ciljev
- pomanjkanje empatije
- zavist do drugih ali prepričanje, da so zavistni drugi
- arogantno in vzvišeno vedenje

 

Več v članku Ko svet doživljamo drugače


Več v članku
Kako prepoznamo narcisa

 


Test NARCISTIČNA MOTNJA


Značilnosti

Narcistično osebnostno motnjo prepoznamo po izredni občutljivosti za sleherno kritiko ali neupoštevanje ter izredno močni potrebi po ljubezni, podpori in občudujoči ustrežljivosti.

Človek z narcistično osebnostno motnjo se brezpogojno ljubi, druge pa želi obvladovati, nadzirati. Ob izgubi podpore ali znakih, da je nepopoln, grandiozno doživljanje samega sebe razpade – zamenja jo stroga samokritika. Pri narcističnih ljudeh opažamo občutek posebnosti, izjemnosti, "drugačnosti", posebnega mesta. Ti ljudje so brez sleherne empatije in vzvišeni do drugih.

Njihova podoba sveta in ljudi je črno-bela, vendar se nenehno spreminja iz pozitivne v negativno in nasprotno. Ta podoba se spreminja v skladu s tem, ali drugi (denimo partner) zadovoljuje potrebe narcističnega človeka. Dokler jih zadovoljuje in pristaja na vedenje, kakršno pričakuje narcistični človek, ga idealizira, vendar ta hitro izgubi veljavo, če ne igra predpisane vloge. 

Takrat narcistično moteni ljudje postanejo  poniževalni, cinični in ignorantski, drugega pa poskušajo razvrednotiti. Zaradi nezmožnosti navezovanja globljih čustvenih odnosov imajo pogosto občutek odtujenosti.

Pogosto so preokupirani s svojim duševnim in telesnim zdravjem ter z zunanjim videzom. Večino časa se počutijo negotovi. Mučijo jih notranja praznina, občutek nesmiselnosti obstoja in utrujenost od življenja. Svoje potrebe skušajo zadovoljevati impulzivno, po načelu tukaj in zdaj, s čimer blažijo občutek napetosti.
Partnerske zveze takih osebnosti so funkcionalne in služijo samopotrjevanju. Večinoma so kratkotrajne, razen če srečajo partnerja s komplementarno (dopolnjujočo se) patologijo osebnosti. Za partnerja pogosto izberejo osebo, ki jim je podobna (torej ima tudi narcistične poteze) – ali pa osebo, kakršna bi radi bili (njihov ideal), da se z njo lahko simbiotično zlijejo.

Narcistična osebnostna motnja
Ker so nesposobni ustvariti in vzdrževati kakovostne in zrele čustvene odnose, je partnerstvo z narcistično motenim človekom zelo težavno.

Partnerstvo obstaja, dokler od partnerja dobivajo dovolj posrednih in neposrednih potrditev. Ker so od potrditev odvisni, so do partnerja izrazito posesivni. Od njega pričakujejo, da jim bo nadomestil čustvene prikrajšanosti (lakota po ljubezni), ki jo nosijo iz otroštva in ki je nikdar ni mogoče potolažiti.

Če pri partnerju začutijo sled samostojnosti (drugačno mišljenje, ravnanje ...), jih preplavi neobvladljiv strah (separacijska tesnoba), da ga bodo izgubili, saj ga doživljajo zgolj kot podaljšek sebe – ne morejo razumeti, da so lahko partnerjeve potrebe drugačne od njihovih. Ta strah sproži bes in še večjo potrebo po nadzoru; partnerja sočasno izničujejo in razvrednotijo, od njega pa zahtevajo izjemno velike dokaze ljubezni in pripadnosti.

Zato v čustvenem odnosu do partnerja zelo nihajo – od idealizacije do izničenja, s takim vedenjem pa narcistično moten človek sčasoma uniči tisto, česar si najbolj želi: kakovostno partnersko zvezo, sprejetost in ljubezen. Tak odnos torej obstaja le, dokler ima narcistični partner zadovoljene potrebe po grandioznem samopotrjevanju. 

V nasprotju s čustvenimi odnosi so lahko v drugih odnosih in življenjskih situacijah, v katerih ni potrebe po čustveni vpletenosti, tudi izrazito uspešni (npr. poklicno področje).

Odnos z narcistično osebo

Odnose z narcističnimi osebami je mogoče prepoznati po nekaterih značilnostih:

• nezmožni so prisluhniti drugim, ne zanimajo jih njihove potrebe (časovni roki, želje ...) 

Narcistična osebnostna motnja

Ljudje z narcistično osebnostno motnjo verjamejo, da so boljši od drugih in so v zelo majhni meri pozorni do občutkov drugih.
• nezmožni so priznati svoje napake, kljub dokazom o svojem "napačnem" vedenju/ravnanju
• v medosebnih odnosih se odzivajo hladno ali pretirano praktično; vzbujajo občutek oddaljenosti ali pa se odzivajo čustveno površno 
• lahko so nagnjeni k hudim izbruhom jeze
• zaradi namišljenega ali dejanskega prestopka so zmožni trajno prekiniti prijateljski odnos
• ponosni so na dosežke svojih otrok, vendar jih pogosto sočasno pretirano nadzirajo pri njihovih usmeritvah in dejavnostih. Opaziti je nadpovprečno zanimanje za družbeni status in pomembnost.
Nekaj osnovnih nasvetov za vzdrževanje odnosa z osebo narcističnega tipa:

• Tudi v dvomljivih, mučnih in prenapetih situacijah odnos zadržite na praktični ravni. Narcistični ljudje se dobro odzivajo na doseganje praktičnih ciljev, tako svojih kot tujih, zato določite jasne cilje, smernice in okvire. 

• Kadar odnos ni recipročen in vas obremenjuje, ohranite distanco. Narcistična oseba ni zmožna razumeti tujih čustvenih potreb. Prizadevanje, da bi jih opozorili nanje, je brezplodno in frustrirajoče. Svoje čustvene potrebe (potreba po čustveni opori ...) zadovoljite v drugih odnosih. 

• Če se znajdete v nenehnih nesoglasjih s takšnimi osebami, si je v odnosih z njimi koristno določiti nekatere omejitve in notranje smernice (določite področja razprav ...).

• Če čutite, da vas narcistična oseba skuša pretirano nadzirati ali z vami manipulirati, tega ne razčiščujte, saj svojega vedenja ne bo mogla spremeniti. Najbolje je, če kratko in jedrnato poveste, kaj in kdaj počnete, vendar o tem ne razpravljajte.
• Rešitev ne iščite v konfliktu. Narcistični bes je rušilen in največkrat pripelje do prekinitve stikov. Možnost telesnega nasilja je majhna, vendar je ne gre zanemariti, zato se je smiselno izogniti konfliktu in poiskati konstruktivnejše pristope. 

• Tistim, ki so v delovnem odnosu z narcističnimi osebami, je navadno namenjena vloga krepitve in poveličevanja njihove predstave o lastni vrednosti. Odklon od teh vlog največkrat vodi v nezadovoljstvo, ki utegne pripeljati tudi do izbruhov.


Če ste podrejeni narcističnega menendžerja:
- izogibajte se kritiki 
- pokažite občudovanje 
- ne zasenčite ga; bagatelizirajte svoje dosežke in ambicije
- dokumentirajte svoje delo 
- gradite odnose s predpostavljenim
- bodite pozorni na druge pozicije in možnost menjave delovnega mesta
- njegovega vedenja ne jemljite osebno
Pazljivi morajo biti tudi tisti, ki so takim menendžerjem nadrejeni. V takem primeru:
- zavarujte si hrbet
- ne spreglejte znakov, ki kažejo, da bo prišlo do težav
- ne verjemite jim bolj kot njihovim podrejenim 
- postavite jih na mesto, na katerem ne morejo povzročiti velike škode
- razmišljajte o tem, da bi se jih znebili
- razmišljajte o možnosti depresije, anksioznosti ali alkoholizma
- ocenite, ali gre za narcisizem, ki je priučen, pridobljen ali pa tak, ki izvira iz zgodnih faz posameznikovega razvoja – in presodite, ali bi ga bilo mogoče modificirati ob pomoči terapevta
- tem ljudem priskrbite terapevta itn.


Vzroki

Pri narcistični osebnosti težišče motnje ni v prilagoditvenih funkcijah, marveč v doživljanje sebe – v samopodobi oziroma identiteti (self), čeprav utegne biti njena struktura osebnosti v osnovi mejna.

Zanje so značilni sram, zadrega in strah pred izkušnjami, ki ogrožajo samopodobo in ki bi utegnile pripeljati do razvrednotenja – izgube samospoštovanja, kohezivnosti, stalnosti, avtonomije in telesne predstave o sebi.

Tak človek ima na eni strani veličastne in/ali vsemogočne fantazije o sebi – ob soočasnem samozaničevanju v primeru neuspeha.

Narcistična osebnostna motnja
Take lastnosti oblikujejo specifične oblike odnosa staršev do otroka: dojenčka sprva brezmejno občudujejo in obožujejo, hkrati pa ga že doživljajo kot nadpovprečno sposobnega. Običajno že takoj, ko shodi, od njega nenadoma zahtevajo pretirano mero samostojnosti.

Da bi se zaščitil, otrok oblikuje navidezno samozadostnost, za katero skrije svojo negotovost in ranljivost. Ta samozadostnost ni nič drugega kot poskus, da bi zadovoljil pretirana pričakovanja staršev. 

Kadar mu to kljub velikemu trudu ne uspe, so starši razočarani in jezni, otroka pa čustveno in osebnostnorazvrednotijo. 

Razcepljena samopodoba je posledica teh dvojnih skrajnih sporočil: grandioznega dela ob pohvali in razvrednotenega ob najmanjši kritiki.

Narcistična osebnostna motnja
Dejavniki tveganja


Dejavniki tveganja za narcistični osebnostne motnje lahko obsegajo:
• starševsko zavračanje otrokovih potreb in strahov

• starševsko občudovanje in razvajanje
• izmenjevanje pretiranih pohval in razvrednotenja
• pomanjkanje naklonjenosti in pohval v otroštvu
• zanemarjanje in čustvene zlorabe v otroštvu
• nepredvidljiva ali nezanesljiva starševska skrb
• učenje manipulativnih vzorcev obnašanj od staršev

Otroci, ki se od staršev učijo, da je ranljivost nesprejemljiva, teže razvijejo empatijo za potrebe drugih. Lastne čustvene potrebe skrijejo za veličastno, egoistično vedenje, ki je namenjeno temu, da vzbujajo vtis čustvene neranljivosti.

Diagnoza in zdravljenje

Strokovnjaki ocenjujejo, da je narcistična osebnostna motnja postala zelo pogosta; zajema kar dobro četrtino psihopatologiji. Nekateri ocenjujejo, da za to motnjo trpi kar desetina populacije.

Osnovno zdravljenje narcistične osebnostne motnje je psihoterapevtsko. Najuustreznejša oblika je razvojno analitična psihoterapija

Več o ... razvojno analitični psihoterapiji

 

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis