Borderline osebnostna motnja (struktura)

Borderline osebnostna motnja
Za borderline osebnostno strukturo so značilne intenzivna čustvena nestabilnost ter težava pri sleherni ločitvi oziroma separaciji.
Borderline osebnostna motnja

Definicija in simptomi

Borderline (globoko odvisna) osebnostna organizacija je dolgotrajna motnja v osebnostnem delovanju, za katero je značilna intenzivna čustvena nestabilnost. Vpliva na to, kako človek čuti samega sebe, kako vzpostavlja odnose z drugimi ljudmi in kako se vede.

Zaradi popačene predstave o sebi se človek počuti manjvrednega in pomanjkljivega. Izbruhi jeze, impulzivnost in pogosto nihanje razpoloženja ovirajo ali celo onemogočajo vzpostavitev in ohranjanje ljubečih odnosov, ne glede na to, kako zelo si jih želi.

Za borderline osebnostno motnjo je značilna zelo raznolika simptomatika, ki je posledica manj zrelih prilagoditvenih mehanizmov ter sprememb v osebnostni strukturi. Simptomi lahko obsegajo:

- impulzivno in tvegano vedenje, kot so tvegana vožnja, spolnost, igre na srečo ter popivanje in drogiranje
- intenzivna čustva, ki pogosto nihajo v skrajnosti
- intenzivne, vendar kratkotrajne epizode anksioznosti ali depresije
- neustrezne izbruhe jeze, ki se včasih stopnjujejo vse do telesnih spopadov
- težave pri nadziranju čustev ali impulzov
- samomorilno vedenje, samopoškodbeno vedenje
- strah pred samoto


Več v članku Mejna osebnostna motnja, 1. del

Več v članku Mejna osebnostna motnja, 2. del

 

Več v članku Težave, zaznamovane v otroštvu


Več v članku Ko svet doživljamo drugače

Značilnosti

Osebe z borderline osebnostno motnjo so pogosto negotove o svoji identiteti, zaznavanje sebe in samopodoba se pogosto hitro spreminjata.

Včasih se doživljajo kot zle ali slabe, spet drugič včasih se utegnejo počutiti, kot da sploh ne obstajajo. Nestabilna samopodoba nemalokrat pripelje do pogostega menjavanja delovnih mest, prijateljstev, ciljev in vrednot.

Večina odnosov zaznamuje nihanje med ljubeznijo (oboževanje) in sovraštvom do drugega. Ljudje z borderline osebnostno motnjo nekoga v nekem trenutku idealizirajo, vendar se to idealiziranje utegne že ob najmanjšem nesporazumu hipoma in dramatično preobraziti v bes in sovraštvo. 
Takrat navadno agresivno napadejo ali na hitro pretrgajo odnose, s svojim nerazumljivim vedenjem pa nemalokrat prizadenejo ljudi okoli sebe.

Do tega pride, ker imajo ljudje s to motnjo pogosto težave s sprejemanjem sivih območij – stvari so zanje bodisi črne bodisi bele. Pesti jih separacijska in/ali dezintegracijska tesnoba, navadno v obliki napadov panike ali tesnobnosti.

Depresivni znaki so običajno povezani s separacijskimi situacijami (dejanska ločitev ali grožnje ločitve, izgube ...) in z občutki notranje praznine, ki se pogosto mešajo z anksioznimi težavami. S tem je povezana tudi suicidalnost in pri nekaterih občasna psihotičnost. Polovica globoko odvisnih oseb se srečuje tudi z depresivno motnjo.

Test BORDERLINE MOTNJA

Vzroki

 

Borderline osebnostna motnja


Osnovna težava ljudi z borderline strukturo leži v nezrelih in modificiranih prilagoditvenih funkcijah osebnosti, ki se kažejo kot motnja v prilagajanju.

Borderline osebnostim ni uspelo zapustiti simbiotičnih (odvisnih) odnosov, saj nimajo dobre simbiotične izkušnje.

 

Življenje je zanje nenehen konflikt med impulzom, da hočejo odrasti in postati samostojni, odgovorni odrasli, ter tesnobo. da bodo s tem izgubili ljubezen "dobre mame" (strah pred separacijo oziroma izgubo).

Brez ljubezni "dobre matere" se evforija človeka z borderline motnjo spremeni v obup, njegova podoba o sebi kot dobri osebi pa se spremeni v predstavo, da je slab. Namesto hvale in poveličevanja pričakuje kritiko in napade "slabe matere" in občuti sram.

Razvojni zastoj ali popačenje, ki vodita v tako strukturo, navadno najdemo globoko v simbiozi, v najzgodnejšem odnosu povezanosti med materjo in dojenčkom, če je bil materin odnos do otroka nestalen, nekonsistenten, nepredvidljiv, če je nihal med pretiranimi izbruhi ljubezni ("opičja ljubezen") in trdim zavračanjem otroka.

K oblikovanju globoko odvisne strukture torej pomembno prispeva nekonsistenten odnos (idealizirano sprejemanje-nekritično zavračanje) v najzgodnejšem otroštvu. Premalo sprejemanja s strani staršev pripelje do slabše samopodobe, velike odvisnosti od staršev (in pozneje od drugih ljudi) ter do težav pri sleherni ločitvi.

 

Takšen človek se zato nenehno giblje med iskanjem odvisnosti in kontraodvisnim, uporniškim bojem za samostojnost.

Staršem ljudi z globoko odvisno osebnostno motnjo so pripisovali zavračanje ali zanemarjanje otroka, neprimeren in nestalen čustveni odnos do otroka ter številne nadomestne osebe za mater in očeta v zgodnjem otroštvu. Zato nekateri ljudje s to motnjo svoje starše označujejo kot nepozorne ali pa nasprotno – nadzorujoče ali celo zlobne.

 

V primarnih družinah ljudi s to motnjo je v pacientovem zgodnjem otroštvu pogosto prišlo do pomembne smrti ali ločitve. Ključen pa je negotov stil navezanosti - ambivalenten ali celo neorganiziran.

Dejavniki tveganja

Nekateri dejavniki v zvezi z razvojem osebnosti lahko poveča tveganje za razvoj borderline osebnostne motnje. Ti vključujejo:

• tveganje je večje, če ima enako motnjo tudi kateri od ožjih družinskih članov 
• številni ljudje s to motnjo poročajo o spolnem ali telesnem zlorabljanju v otroštvu
• nekateri ljudje so opisali hudo čustveno prikrajšanost, zanemarjanje in zapuščanje v otroštvu
Diagnoza in zdravljenje

Šest odstotkov ljudi se sooča z borderline osebnostno motnjo, kar je več kot s shizofrenijo ali bipolarno motnjo skupaj.

Osnovno zdravljenje borderline osebnostne motnje je psihoterapevtsko. Najustreznejša oblika je razvojno analitična psihoterapija.


Več o ... 
razvojno analitičnI psihoterapijI.


Za lajšanje simptomov lahko zdravnik specialist psihiater predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive). Če so krize zelo močne (samopoškodovanjeamomorilnost ...), je včasih potrebna hospitalizacija.



Naročite se na PSIHOTERAPIJO

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis