Kratkotrajne motnje razpoloženja

 Definicija in simptomi

V pogovornem jeziku zelo različna razpoloženja poimenujemo za depresivnost ali depresijo. Vsake začasne motnje razpoloženja (potrtost, žalost, tesnobnost, nemoč ...) pa strokovno še ne štejemo med depresije.

Kadar je poslabšanje razpoloženja kratkotrajno in se po praznikih spet izboljša, ne moremo govoriti o praznični depresijo kot o posebni obliki depresije. Enako velja za podopustniško depresijo, ki navadno traja nekaj dni po vrnitvi na delo.

Oboje sodi med kratkotrajne, nebolezenske motnje razpoloženja in ni klinična depresija. Trajanje motnje je odvisno od tega, kako uspešni so naši prilagoditveni mehanizmi.
 
 Vzroki
 
Vsaka sprememba zahteva prilagajanje, tudi prehod iz delovnega ritma v prosti čas in nasprotno. Za večino ljudi je dopust dobrodošel, saj jim pomeni priložnost za počitek in razbremenitev, nekateri pa so med prazniki slabše razpoloženi.

Najočitnejši razlog, ki lahko pripelje do poslabšanja razpoloženja med prazniki, so nestvarna pričakovanja, povezana s tem, kaj nam lahko prinesejo prazniki ali dopust – razočaranje, ki temu sledi, se kaže v obliki slabšega razpoloženja. Navadno pa so razlogi zanj bolj skriti.
Med prazniki, zlasti med božično-novoletnimi in v času dopustov, so v ospredju druženje, zabava, povezanost z bližnjimi. Pri ljudeh, ki si z umikom v delovno okolje blažijo svoje stiske, pa utegne odsotnost delovne strukture dneva stiske postaviti v ospredje. To so lahko ljudje, ki so zasebno osamljeni, zato jim delo omogoča stik z drugimi, med prazniki pa ostanejo sami. Pri njih nastopi občutek izoliranosti, osamljenosti, ki se kaže v obliki depresivnega razpoloženja. Do motnje razpoloženja lahko pride tudi pri tistih, ki živijo v konfliktnih odnosih oziroma se srečujejo z različnimi oblikami družinskih in zakonskih težav, zaradi česar jim delovno okolje pomeni zavetje pred tovrstnimi težavami.

Med prazniki se torej utegnejo zaostriti konflikti, lahko se poveča občutek nezadovoljstva, nemara celo ujetosti v razdiralne odnose. Takemu nezadovoljstvu pogosto nadenemo ime depresivnost. Tudi ljudje, ki so sicer zaprti vase in manj družabni, utegnejo povečano pričakovanje ali zahteve po družabnosti in zabavi doživeti kot pritisk, ki jih spravi v stisko. Še bolj se umaknejo vase, se zaprejo, pričakovanje okolja pa občutijo kot vdiranje ali pritisk, ob tem pa doživljajo nemoč, negotovost ali tesnobo. Spet tretji v času, ko ostanejo brez vsakdanjih obveznosti, tega ne doživijo kot izziv, priložnost za sprostitev ali za spoznavanje sebe, saj z deloholizmom blažijo svoje stiske.

Vsake začasne motnje razpoloženja ne uvrščamo med depresije


Nekateri ljudje se v odsotnosti obveznosti soočijo s svojo notranjo praznino, ki lahko sproži potrtost ali hudo tesnobo.

Ljudje s tovrstnimi težavami si zelo pogosto tudi praznike poskušajo zapolniti z vsakovrstnimi dejavnostmi in obveznostmi – od organizacije zabav do potovanj, vse to z enim namenom: izogniti se praznini ("dolgočasje"), ki jih žene v tesnobo. Prav tej praznini in tesnobi pogosto rečejo depresivnost.
Kadar je posredi depresivnost v smislu takšnega začasnega razpoloženja, navadno traja, dokler traja spremenjeni življenjski ritem, in izzveni, ko se človek vrne na delo. Po praznikih neredko izjavijo: "Samo, da so minili!"



Vsaka sprememba, torej tudi vrnitev z dopusta, zahteva prilagajanje. Če je razlika med razbremenitvijo in vnovično obremenitvijo zelo velika, kot je denimo pri izrazito stresnem delu, je tudi prilagajanje zahtevnejše.

Do tovrstnih sprememb sicer prihaja vsak dan posebej, vendar smo obenem v rednem delovnem ritmu že tako vajeni osnovne ravni obremenitve, da se moramo sproti prilagajati le dodatni obremenitvi, ne pa "dnevni".

Kako se bomo odzvali na spremembe, je odvisno od naših zmožnosti prilagajanja. Če smo v boljšem psihofizičnem stanju in kondiciji, se laže prilagajamo spremembam, večje spremembe pa prenesemo brez škode.

Seveda so pomemben dejavnik predvsem naše osebnostne značilnosti, kot so osebnostna čvrstost, plastičnost in čustvena stabilnost.

Če je prisotnih več tovrstnih negativnih dejavnikov, se torej ob koncu dopusta, ko bi morali biti na vrhuncu svojih moči, utegnemo zrušiti pod težo tako imenovanega podopustniškega stresa ali podopustniške depresije.

 

 Dejavniki tveganja

 

Lahko se primeri, da spremenjeni življenjski ritem zgolj potegne na dan dalj časa tlečo pravo depresivno motnjo.

Pri pravi depresiji gre navadno za pomanjkanje energije, utrujenost, pojemanje interesov, pomanjkanje volje, občutke nemoči, krivde itn., zato pričakovanje po zabavi in povečani družabnosti depresivni ljudje doživijo kot dodatno breme, nemara kot tisto kapljo čez rob, ki utegne pripeljati do izbruha bolezni – depresije Ta se navadno ne umiri po koncu praznikov. 
Depresija je duševna motnja, bolezen, pri kateri spremenjeno čustveno stanje traja najmanj dva tedna. Spremljajo ga značilni čustveni, kognitivni, vedenjski in telesni simptomi, ki pomembno poslabšajo kakovost življenja.

Samopomoč

Najprej velja razmisliti o tem, kaj pričakujete od praznikov, nato pa ta pričakovanja uskladiti z stvarnimi možnostmi in se tako vnaprej izogniti razočaranjem. Ne kujte načrtov samo zato, ker jih "morate". Če ste samski in brez bližnjih odnosov, se zavedajte, da je zgolj od vas odvisno, ali se boste med prazniki predali razmišljanju o tem, kako osamljeni ste in kako vam je zaradi tega težko – ali pa si boste praznične dni že vnaprej organizirali tako, da se boste zabavali in nemara celo uživali. Če sodite med tiste, ki se tudi med prazniki počutijo slabo, če se ne ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, načrtujte takšne, ki vam bodo polnile baterije, ne pa jih dodatno praznile. Poskrbite zase, poiščite tisto, kar vas sprošča, poskusite si ustvariti zadovoljujoče medosebne odnose. Vzemite si čas zase in za tisto, kar vas veseli. 

Na čas, ko se boste vračali s praznikov ali dopusta, pomislite že pred odhodom na dopust. Vse organizirajte na tak način, da se boste vrnili na zmanjšano obremenitev. Prvi dan in gotovo še kakšnega naslednjega ne boste zmogli polne koncentracije in obremenitve. Čim daljša je prekinitev, več ogrevanja je potrebnega. Kar pomeni, da poskušajte čim manj stvari odložiti na čas po dopustu, saj vas bodo zagotovo pričakale nove nujne naloge, ki so se nabrale med vašo odsotnostjo.

K delu vas bo spodbudila tudi organizacija kakšnega novega, zanimivega projekta, ki bo dvignila vašo motivacijo in povzročila navale skrite moči in energije.

Stres ob vrnitvi na delo bo manjši, če nas bo tam čakalo kaj prijetnega. Le redko se namreč slabo počutimo zgolj zaradi dela, ki ga opravljamo. Pogosteje se razlog skriva v slabih odnosih s sodelavci ali nadrejenimi, zahtevnih strankah ali pa v enoličnem/kaotičnem delu.

 

Kdaj po strokovno pomoč?
Večina tistih, ki so med prazniki slabše razpoloženi, ne potrebuje in tudi ne poišče strokovne pomoči, zato zanesljivega podatka o tem, koliko ljudi se srečuje s to motnjo, seveda ni. Z bolezensko depresijo se sreča od 10 in 20 odstotkov ljudi. Kadar motnja razpoloženja traja dalj časa (več kot dva tedna) in jo spremlja več simptomov, gre morda za pravo depresivno motnjo, ki navadno zahteva strokovno pomoč, psihoterapevta in psihiatra. Pozorni bi morali biti tudi v primeru, če se motnja razpoloženja ponavlja med večino praznikov in tudi med dopusti. To bi lahko kazalo na to, da v sebi nosimo osebnostne značilnosti, ki pomenijo večje tveganje za izbruh depresivnih ali anksioznih simptomov. Pozorni moramo biti tudi na to, kaj se dogaja z nami, če ne moremo brez nenehne dejavnosti (deloholična prezaposlenost), kadar nas odsotnost obveznosti dela "nervozne" in nerazpoložene. V teh primerih ne bi bil odveč pogovor s strokovnjakom, psihologom ali psihoterapevtom.

 

  

Več v članku Je podopustniška depresija mit?

Več v članku Konec dopusta...

 

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis