Sezonska depresija (SAD)


Opredelitev in simptomi

Sezonska razpoloženjska motnja (SAD), znana tudi kot sezonska ali zimska depresija, sodi med atipične depresivne motnje. Gre za motnjo razpoloženja, ki obsega vsakoletno doživljanje depresivne epizode v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe.

Pri tej obliki se depresija navadno umakne v spomladanskem in poletnem času. Redkejša oblika se pojavlja samo v poznih spomladanskih in poletnih mescih. Pogosteje jo je opaziti pri ljudeh, ki živijo v krajih z veliko razliko v količini svetlobe med poletjem in zimo.

Poleg klasičnih depresivnih simptomov so za to motnjo značilni še:
- razdražljivost
- utrujenost
- dolgo spanje
- zelo povečana potreba po ogljikovih hidratih

Simptomi zimske depresije se od tipične depresije razlikuje po večji potrebi po hrani (predvsem po sladkem) in večji potrebi po spanju. Posledica napadov lakote, ki se kažejo kot neobvladljiva želje po ogljikovih hidratih, je pomembno pridobivanje telesne teže.
Sezonska depresija se ponavlja skoraj izključno v zimskih mesecih

Zaradi povečane potrebe po spanju sta otežena jutranje vstajanje in ohranjanje budnosti. Osebe s sezonsko depresijo so navadno precej nemirne in impulzivne, zato pri tej motnji pogosteje kot pri tipičnih depresijah pride do samopoškodovanja, v najhujših primerih celo do samomora.

Prepoznavanje motnje lahko otežuje odsotnost značilnih depresivnih občutkov (žalost, brezup, nemoč ...). Namesto teh osebe čutijo predvsem pomanjkanje energije, ki je potrebna za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Najpomembnejši diagnostični kriterij za razlikovanje med zimsko od tipično depresije je to, da se zimska pojavlja skorajda izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto. Najpogosteje izbruhne novembra, ko se zmanjša količina dnevne svetlobe, vrh doseže januarja in februarja, umiri pa se hkrati s prihodom sončnih marčevskih dni.

Obstaja tudi (precej redkejša) obratna sezonska depresivna motnja (RSAD), pri kateri se simptomi pojavljajo samo spomladi in poleti. Zanjo so značilni nespečnost, nemir, razdražljivost, zmanjšanje teka in želje po spolnosti ter izgubljanje telesne teže.

V priročniku DSM-IV SAD ni samostojna motnja razpoloženja, ampak je uvrščena kot oblika velike depresivne motnje.
 

Več v članku Kako izboljšati počutje v jesenskih dneh
 

Več v članku Ko vreme kroji počutje



Vzrok

Jasen vzrok za sezonsko depresijo še ni znan. Verjetno tudi tu pomembno vlogo igrajo genetika, starost in uravnavanje nevrotransmiterjev. Najbolj v ospredju so naslednji dejavniki:

• Biološka ura (cirkadiani ritem): manjša količina sončne svetlobe jeseni in pozimi lahko zmoti ritem vaše telesne notranje ure, ki nam omogoča, da vemo, kdaj bi morali spati ali biti budni. Motnja tega ritma lahko sproži občutek depresije.

• Raven melatonina: sprememba sezone lahko poruši ravnotežje naravnega hormona melatonina, ki igra vlogo pri uravnavanju spanja in razpoloženja.

Raven serotonina: manj sončne svetlobe lahko povzroči padec ravni serotonina, možganskega nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje, zato lahko igra vlogo pri sezonski depresiji.

V nasprotju s tipično depresijo, ki je posledica prepletanja različnih vzrokov, raziskovalci menijo, da je zimska depresija bolj biološko (hormonsko) pogojena.
 
Dejavniki tveganja

Med dejavnike, ki lahko povečajo tveganje za nastanek sezonske depresije, spadajo:

Spol: nekatere študije kažejo, da je diagnoza sezonska depresija pogostejša pri ženskah kot pri moških, vendar pa so pri moških simptomi izrazitejši.

Lokacija: zdi se, da je sezonska depresija pogostejša med ljudmi, ki živijo daleč severno ali južno od ekvatorja. To je lahko posledica zmanjšanja količine sončne svetlobe pozimi in njenega povečanja v poletnih dneh.

Družinska zgodovina: nekatere študije so pokazale, da je verjetnost za nastanek sezonske depresije večja pri tistih, ki imajo sorodnike s to motnjo. 
 

 

Samopomoč
 
Zimsko depresijo so poznali že stari Grki. Pojavlja se pri več kot desetini ljudi, najpogosteje pri ženskah med tridesetim in štiridesetim letom. Pri petih odstotkih obolelih so simptomi tako hudi, da pomembno okrnijo kakovost življenja, zaradi česar potrebujejo strokovno pomoč. Zimska depresija je pogostejša v državah in pokrajinah, ki ležijo bliže arktičnim območjem (Finska, Aljaska ...).

Prva pomoč pri slabšem razpoloženju je sprememba prehrane in telesne dejavnosti. Priporočljive so jedi, bogate z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina. obenem pa je treba uživati čim manj beljakovin ter več svežega sadja in zelenjave. Tudi gibanje na prostem prispeva k dvigu ravni serotonina.

Kadar se razpoloženje prevesi v depresijo, je najučinkovitejša pomoč žarnicaki oddaja spekter, podoben sončni svetlobi. Češarika v polmraku in temi izloča melatonin, za njegovo izgradnjo pa potrebuje serotonin.
Hormon melatonin uravnava spalni cikel, medtem ko ima serotonin neposreden stimulativen učinek in pri ljudeh povzroča boljše razpoloženje. Zato skrajšanje obdobja polmraka čez dan omeji tudi porabo serotonina za tvorjenje melatonina, kar pripelje do dviga ravni serotonina in izboljšanja počutja.

Če svetlobna terapija ne zadostuje, lahko pomaga popoldansko dodajanje melatonina. Če so simptomi zimske depresije močni in vztrajni, zdravniki navadno predpišejo še zdravila, največkrat antidepresive. Pri nekaterih pacientih  je potrebno zdravljenje z zdravili kombinirati s psihoterapijo.
Kdaj po strokovno pomoč?

Normalno je, da smo občasno slabše razpoloženi. Če se sprememba razpoloženja vleče več kot dva tedna, se obrnite na psihoterapevta, zlasti če ste opazili, da se je spremenil vaš spalni ritem ali apetit, če se počutite brezupno, razmišljate o samomoru ali pa za sprostitev posegate po alkoholu.

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis