Bulimija

Bulimija
Opredelitev in simptomi
 
Bulimija je bolezen, za katero so značilna obdobja izrazitega prenajedenja, ki mu najpogosteje sledi zavestno izzvano bruhanje. Najpogostejši simptom bulimije je kompulzivno prenajedanje, nad katerim oseba nima nikakršnega nadzora; poje domala vse, kar najde užitnega, vendar le redko zato, ker bi bila v resnici lačna.

Zaradi nenavadno velike količine hrane, ki jo zaužije v kratkem času, bolnika popade paničen strah pred debelostjo, zato se zaužite hrane "znebi" z bruhanjem ali ob pomoči odvajal. Ob tem ritualu se izmenjujejo močni občutki krivde, jeze, gnusa, strahu in sramu zaradi prenajedanja in bruhanja, ki jih pomiri samo novo prenajedanje ...

Poznamo dva tipa bulimije: purgativni tip, za katerega je značilno, da obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov, ter nepurgativni tip, pri katerem obdobju prenajedanja sledita stradanje oziroma restriktivno hranjenje in pretirana telesna vadba.
Pomembnejši vedenjski simptomi bulimije:

- občutek, da prehranjevanja ni mogoče nadzirati
- hranjenje do točke nelagodja ali bolečine
- pretirano veliki obroki
- zavestno izzvano bruhanje po jedi
- pretirana telesna vadba
- zloraba odvajal, diuretikov ali klistirja
- izkrivljena, pretirano negativna telesna samopodoba
- odhodi na stranišče po jedi ali med jedjo
- nenormalno delovanje črevesja

Osebe z bulimijo nimajo nujno prenizke telesne teže. Pogosto imajo poškodovane zobe in dlesni, otekle žleze slinavke ter rane v grlu in ustih. Nemalokrat je opaziti tudi rane in brazgotine na prstih in dlaneh.

Vzroki

Po mnenju strokovnjakov je ta motnja multikavzalno pogojena, torej gre pri njej za preplet več različnih vzrokov – genetske predispozicije, družinskih okoliščin, osebnostnih značilnosti in sociokulturnih vplivov.

Anoreksija je povezana z zavračanjem (vdiranja), bulimija pa z mešanimi, nasprotujočimi si občutki (do pomembnih oseb in sebe). Ta motnja je obenem odraz nejasnega razmejevanja med telesnim in duševnim področjem. Tako kot so pri anoreksičnih osebah meje pretoge, neprepustne (zavračanje vnosa hrane), so pri bulimičnih osebah nestabilne in se nenehno rušijo (prenajedanje zaradi čustvene lakote), čemur sledi zapiranje mej z zavračanjem (bruhanje).

Osebe z bulimijo so bile v otroštvu deležne nekonsistentne ali neprave "ljubezni", ki jo je bilo na eni strani premalo, kadar pa so jo bile deležne, jim je sočasno povzročala (duševne ali telesne) bolečine. Bulimija je zato pogost simptom pri tistih, ki so kot otroci doživeli spolno zlorabo. Roditelj, ki spolno zlorablja, svoje ravnanje pogosto označuje kot ljubezen do otroka.

"Ljubezen", ki so jo prejemali, je bila zanje "neprebavljiva", "strupena". Na eni strani po njej hlepijo (se z njo prenajedajo), na drugi pa jo zavračajo. Ker otroci potrebujejo ljubezen staršev, se utegnejo ti mešani občutki kazati v obliki bulimije. Podobne mešane občutke zasledimo pri tistih, ki so jim starši izmenično izkazovali naklonjenost (dokler so jih otroci ubogali) ter poniževanje ali trdo kaznovanje.
Bulimija
Dejavniki tveganja
 
Nekatere situacije in dogodki lahko povečajo tveganje za nastanek motnje hranjenja. Dejavniki tveganja:

- za bulimijo veliko pogosteje obolevajo dekleta in ženske kot fantje in moški (8 : 1)
- bulimija se pogosto začne v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi
- prenaša se iz generacije v generacijo in med sorojenci
- odziv okolja na spremembo teže (diete) lahko podpre motnjo
- pri ljudeh, ki se v svoji družini počutijo manj varni in do katerih so starši ter sorojenci pretirano kritični, obstaja večja verjetnost za nastanek bulimije in drugih motenj hranjenja
- motnje hranjenja so pogostejše pri ljudeh z depresijo, anksioznimi motnjami in obsesivno-kompulzivno motnjo 
- pri športnikih, igralcih in televizijskih osebnostih, plesalcih in modelih obstaja večje tveganje za nastanek anoreksije ali bulimije

 

Diagnoza in zdravljenje


Za to motnjo zboli od 3 do 5 odstotkov populacije.

Če doživljate katero koli od omenjenih težav ali če menite, da utegnete imeti motnjo hranjenja, poiščite pomoč. Posledica nezdravljene bulimije je lahko tudi smrt.

Zdravljenje je predvsem psihoterapevtsko, simptome pa lahko pomagajo omiliti tudi zdravila.


Naročite se na PSIHOTERAPIJO

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis