Posttravmatska stresna motnja

Posttravmatska stresna motnja
Opredelitev
 
Posttravmatska stresna motnja (PTSD, PTSM) je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka oziroma travme.

Pri tem je bila oseba močno prestrašena, doživela je občutke nemoči ali je bila v šoku.

Za posttravmatsko motnjo je značilno dolgotrajno podoživljanje travmatičnega dogodka – v obliki pogostega spominjanja, nočnih mor, "flash backov" doživetja ter močnih čustvenih ali telesnih odzivov ob srečanju z ljudmi ali situacijami, ki spominjajo na travmatičen dogodek.
Človek se skuša izogibati vsemu, kar ga spominja na dogodek – mislim, dejavnostim ... Nastopi lahko tudi amnezija na dogodek. Obenem se zmanjšata siceršnje odzivanje in dejavnost v vsakdanjem življenju, kar se odraža v obliki občutka odtujenosti, zmanjšanega zanimanja in veselja ter čustvene otopelosti. 

Pojavijo se motnje spanja, izbruhi jeze, motnje koncentracije, pa tudi pretirana pozornost in plašljivost. 
 
 
Posttravmatska stresna motnja
 
Simptomi
- pogosti, ponavljajoči se spomini na stresni dogodek
- ponavljajoče se sanje o stresnem dogodku (pri otrocih zastrašujoče sanje brez prepoznavne vsebine)
- "flash back"/vsiljivi spomini (majhni otroci denimo uprizarjajo določen del travme)
- težave z zbranostjo, s koncentracijo
- razdražljivost, izbruhi jeze
- težave z uspavanjem in s spanjem
- nezmožnost priklica pomembnih podrobnosti v zvezi z dogodkom
- pomanjkanje zanimanja za pomembne dejavnosti in sodelovanje pri njih
- huda duševna stiska ob soočenju z ljudmi, s krajem ali s čim drugim, kar spominja na stresni dogodek
- občutki krivde zaradi stresnega dogodka
- občutek odmaknjenosti od drugih, izločenosti
- občutek prikrajšanosti pri načrtovanju prihodnosti (oseba ne pričakuje/načrtuje kariere, družine, otrok ...)

Vzroki

Raziskovalci še vedno poskušajo bolje razumeti, kaj je vzrok, da človek po travmatičnem dogodku razvije posttravmatsko stresno motnjo. Tako kot večina duševnih motenj je tudi posttravmatska stresna motnja bržkone posledica kompleksne kombinacije:

• nagnjenosti k duševnim motnjam, zlasti k anksioznosti in depresiji;

• življenjskih izkušenj (skupaj z intenziteto in resnostjo travm, ki jim je bila oseba izpostavljena od zgodnjega otroštva);

• podedovanih vidikov osebnosti (temperament);

• načinov, kako možgani urejajo kemikalije in hormone, ki jih telo izloča kot odziv na stres.
Dejavniki tveganja
 
Postravmatska stresna motnja se razvije le pri delu ljudi, ki doživijo travmatičen dogodek.

Dejavniki, ki povečujejo verjetnost za nastanek PTSM, so:
• izrazito hud in intenziven travmatičen dogodek
• dolgotrajen travmatičen dogodek
• že obstoječa psihična motnja
• pomanjkanje dobrega sistema podpore družine in prijateljev
• sorodniki s PTSD v prvem kolenu
• sorodniki z depresijo v prvem kolenu
• zloraba ali zanemarjanje v otroštvu

Postravmatska stresna motnja lahko nastopi pri kateri koli starosti. Med odraslimi jih PTSM doživi 8 odstotkov, od tega štirikrat več žensk kot moških. Razlog za to naj bi bil v tem, da so ženske pogosteje žrtve nasilja, denimo spolnega, kar povečuje tveganje za nastop PTSM.
Diagnoza in zdravljenje
 
Ni nujno, da se znaki PTSM pojavijo neposredno po dogodku in v obliki akutne stresne motnje – lahko se pokažejo šele po nekaj mesecih ali celo letih.

Neprepoznana in nezdravljena postravmatska stresna motnja se pogosto dolgoročno prelevi v generalizirano anksioznost, depresijo ali v hujše psihosomatske težave.

Zdravljenje je predvsem psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).


Naročite se na PSIHOTERAPIJO

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis