Obsesivno-kompulzivna motnja

Obsesivno-kompulzivna motnja OKM

 

Opredelitev

Skupne poteze obsesij in kompulzij je njihovo vztrajno vsiljevanje v človekovo zavest, spremljajoča tesnoba pa spodbuja zoperstavljanje posameznim idejam in impulzom.

Za pozitivno diagnozo obsesivno-kompulzivne motnje (OKM) mora imeti posameznik bodisi prisilne misli bodisi kompulzije. Kar 90 odstotkov oseb z OKM ima tako obsesivne kot kompulzivne simptome, ki povzročajo duševno stisko, zahtevajo veliko časa (vsaj eno uro na dan) in pomembno vplivajo na posameznikove dejavnosti in odnose.
 
 
 
 
 
Simptomi
 

 
Najpogostejše vsiljive - obsesivne misli:
- strah pred okužbo ali umazanijo
- urejenost in simetričnost
- agresivni ali grozljivi impulzi
- seksualne predstave ali misli
Obsesije (prisilne misli, vsiljivke) so ponavljajoče se vsiljive misli, impulzi in podobe, ki s svojo vztrajnostjo in trdovratnostjo povzročajo hudo tesnobo. Osebe jih poskušajo ignorirati, zatreti ali nevtralizirati z drugo mislijo ali dejanjem (kompulzija).

Čeprav so vsiljive misli neprostovoljne, moteče in pogosto odbijajoče, jih oseba prepoznava kot svoje lastne misli.

Kompulzivna dejanja ali rituali imajo obliko stereotipno ponavljajočih se vedenj (denimo umivanje rok) ali mentalnih dejanj (denimo štetje razpok na pločniku). S kompulzivnim ponavljanjem oseba poskuša preprečiti tesnobo ali neželen dogodek, za katerega se boji, da se bo zgodil.

Kompulzije so pretirane, niso namenjene zadovoljitvi in niso povezane z realnostjo. Čeprav oseba tovrstno vedenje prepoznava kot nesmiselno in neučinkovito ter se mu poskuša postaviti po robu, je impulz premočan

Prisilne misli in kompulzivna dejanja so pojavni znaki obsesivno kompulzivne motnje
 
Testirajte se: OKM

Obsesivno-kompulzivna motnja OKM


 

Najpogostejša prisilna - kompulzivna vedenja:
- pranje in čiščenje
- štetje
- preverjanje
- zahtevno prepričevanje
- ponavljanje istih dejanj
- pretirana urejenost
- zbiranje, shranjevanje

 



 

 

 

 


Vzroki


Vzroke za OKM znanstveniki iščejo po več poteh, vendar jasen vzrok za to motnjo še ni znan.

Nekateri vzroke za nastanek vidijo v bioloških dejavnikih (možganska struktura in specifično delovanje njenih posameznih delov), medtem ko serotoninska hipoteza OKM povezuje z nizko ravnjo serotonina v možganih. 

V nevroanatomskem smislu raziskovalci motnjo pripisujejo motnjam v delovanju striatuma, še posebno nucleus caudatusa. Magnetna resonanca in CT razkrivata morfološke spremembe na bazalnih ganglijih.

Genetski dejavniki so pomembni, vendar niso odločilni: OKM ima približno 20 odstotkov sorodnikov ljudi z obsesivno-kompulzivno motnjo. Nekatere raziskave celo kažejo, da bi nastanek OKM utegnila sprožiti streptokokna okužba grla v otroštvu, vendar so izsledki zadnjih tovrstnih raziskav še nejasni. 

Druga smer pravi, da je OKM psihološka motnja, ki nastane kot posledica neustreznih okoliščin in pomanjkanja razvojnih spodbud ali pa frustracij in travm v otroštvu, pri čemer pride do močneg inhibicije posameznih impulzov. OKM je nenehno in nepotrebno ponavljanje dejanj, besed ali misli, ki naj bi zmanjšalo napetost in tesnobo, ki sta posledici prepovedanih fantazij.

Na globino patologije opozarja pojavnost simptomatike pri bolnikih s psihotično osebnostno strukturo: kar 7,8 odstotka bolnikov s shizofrenijo in shizoafektivno motnjo ima tudi obsesivno-kompulzivno motnjo.

 

Več v članku V primežu nerazumnih ritualov

Obsesivno-kompulzivna motnja OKM

Raziskave kažejo, da od 30 do 60 odstotkov pacientov z obsesivno-kompulzivno motnjo trpi tudi za močno depresijo; v tem primeru je napoved slabša
Nekateri raziskovalci opozarjajo, da vseh OKM ni mogoče umestiti v isto kategorijo, v kateri je najti tako blodnjave kot neblodnjave vsebine. Sklepajo, da imajo simptomi različno patogenezo in da zahtevajo razdelitev na posamezne podskupine, za katere bi laže našli čimbolj ustrezno terapijo

Obsesivno-kompulzivna motnja OKM
Dejavniki tveganja

Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj ali obsesivno-kompulzivno motnjo, so:

• Družinska zgodovina: življenje ob starših ali drugih družinskih članih s to motnjo lahko poveča tveganje za razvoj OKM. Toda raziskovave niso opredelile genov, ki bi bili odgovorni za OKM. 
• Stresni dogodki: če ste nagnjeni k močnejšemu odzivanju na stres, to lahko poveča tveganje za nastanek OKM. 
• Nosečnost: nekatere študije kažejo, da pri nosečnicah in porodnicah obstaja povečano tveganje za nastanek OKM, vendar ni jasno, zakaj. V teh primerih se simptomi OKM nanašajo predvsem na misli, povezane s poškodovanjem otroka.

OKM največkrat nastopi v puberteti, čeprav je njene začetke pogosto opaziti že v otroštvu.
Diagnoza in zdravljenje


Nekoč je veljalo, da je obsesivno-kompulzivno motnja redko stanje. Zdaj vemo, da je pogostejša kot številne druge duševne motnje. Pojavlja se pri 2 do 3 odstotkih ljudi, čeprav je prepoznanih in zdravljenih primerov veliko manj.

 

Zdravljenje obsesivno kompulzivne motnje je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov zdravnik specialist psihiater predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).


Naročite se na PSIHOTERAPIJO

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis