Socialna anksioznost

Socialna anksioznost
Definicija

Socialno anksioznost (socialna fobija) prepoznamo po čustveni vznemirjenosti in tesnobnosti ob izpostavljenosti drugim ljudem, zaskrbljenost v zvezi s svojo socialno podobo, strahu pred nastopanjem/avtoriteto in podobno.

Ljudje s socialno fobijo pri socialnih stikih občutijo močan strah; čustveno stisko jim lahko vzbudi že zgolj misel na druženje, zabavo ali nastop. Pri tem se tresejo in znojijo. lahko se počutijo ujete in osamljene. Veliko ljudi se boji nastopati v javnosti, spoznavati nove ljudi, jesti ali pisati pred drugimi, se pogovarjati z nadrejenimi, celo uporabljati javna stranišča. 

Ta občutek neugodja se lahko stopnjuje daleč onkraj običajne sramežljivosti: oseba zardeva, se znoji, trepeta, ji gre na jok, ima pospešen srčni utrip, lahko pride celo do paničnega napada.


Zato se človek s to motnjo začne izogibati socialnim situacijam, ki ga spravljajo v stisko, kar včasih pripelje do delne ali popolne socialne izolacije.
Simptomi
- močan strah med neznanimi ljudmi
- strah pred situacijami, v katerih bi jih presojali
- strah, da bi se ponižali in osramotili
- strah, da bi drugi opazili njihovo zaskrbljenost
- anksioznost, ki moti dnevno rutino, delo, šolanje ali druge dejavnosti
- izogibanje, da bi govorili pred ljudmi ali počeli kar koli, kar bi jih lahko spravilo v zadrego
- izogibanje situacijam, v katerih bi utegnili biti v središču pozornosti


Testirajte se: SOCIALNA FOBIJA


Vzroki

Socialna anksioznost je pogosto povezana s slabo samopodobo, s težavami pri uveljavljanju, z negativnim samovrednotenjem, s preobčutljivostjo za kritiko in s šibkimi socialnimi veščinami.

Pri iskanju vzrokov za plašnost se je treba osredotočiti na biološke, psihološke in tudi okoljske dejavnike, vendar je navadno povezana s slabo samopodobo.

Vir socialne anksioznosti so lahko slabe socialne izkušnje, najpogosteje pa družina, ki namesto topline ponuja hlad, v kateri se starši vedejo bodisi pretirano zaščitniško bodisi pretirano kritično.

Ta motnja se pogosto razvije tudi pri osebah, ki so pri starših doživljali nekonsistentno odzivanje: za enako ravnanje so bili lahko pohvaljeni ali kaznovani, ali pa so bila pričakovanja staršev prevelika, ob neuspehu pa pospremljena z jezo in z zaničevanjem.

Foto: Samo Perat
Dejavniki tveganja

Tveganje za nastanek socialne anksioznosti lahko povečajo številni dejavniki:

• Pri ženskah se pojavlja pogosteje, morda zato, ker moški strah navadno prikrivajo ali pa ga maskirajo z alkoholom. Moški tudi redkeje poiščejo pomoč.
• Nekatere raziskave kažejo, da je verjetnost za nastanek socialne anksioznosti večja, če za njo trpi kateri od najbližjih sorodnikov.
• Nekateri strokovnjaki menijo, da je socialna anksioznost naučeno obnašanje.
• Obstaja povezava med socialno anksioznostjo in starši, ki so nadzorujoči ali pretirano zaščitniški. 
• Otroci, ki se srečujejo z draženjem, ustrahovanjem, zavračanjem, zasmehovanjem ali poniževanjem, so bolj nagnjeni k socialni anksioznosti. S to motnjo so povezani tudi drugi negativni dogodki, kot so konfliktna družina in spolne zlorabe.
• Večjemu tveganju so izpostavljeni itroci, ki so sramežljivi, plašni ali zadržani v novem okolju/v družbi neznanih ljudi.
• Spoznavanje novih ljudi, govorjenje v javnosti, predstavitev ali napredovanje na pomembno delo lahko sproži prve simptome socialne anksioznosti, čeprav imajo korenine v adolescenci.

Socialna anksioznost se pogosto pojavi v srednjih najstniških letih in sčasoma izzveni – lahko pa se tudi okrepi ter zelo moti delovanje, napredovanje v poklicu in pridobivanje pozitivnih izkušenj v socialnem okolju. Tej motnji se pogosto pridruži depresija.

Socialna anksioznost
Diagnoza in zdravljenje
Socialna anksioznost je ena od najpogostejših duševnih motenj, saj prizadene od 3 do 13 odstotkov populacije.

Osnovno zdravljenje anksioznih motenj je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive). 

 
     Naročite se na PSIHOTERAPIJO

Več v članku Okoli 70 odstotkov vseh ljudi ...

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis