Panična motnja

Anksioznost, motnje, panični napad
Simptomi

Značilni simptom panične motnje so kratkotrajni, hudi napadi strahu, ki trajajo vsaj deset minut. Ker niso odvisni od kakih posebnih okoliščin, jih ni mogoče napovedati.

Posameznim napadom sledi vsaj mesec dni trajajoč strah, povezan s ponovitvijo napada ali z njegovimi posledicami. Tovrstnim napadom pravimo panični napadi. Napad navadno traja od 20 do 30 minut, včasih, resda redko, pa celo več kot eno uro. Pogostnost napadov in njihova intenzivnost utegneta nihati; lahko se pojavljajo večkrat na dan ali manj kot enkrat na mesec.

Ob napadu se pojavljajo vsaj štirje psihološki in telesni simptomi:
- palpitacije (hiter srčni utrip)
- zadihanost
- znojenje
- tresavica in slabost, temnenje pred očmi
- vrtoglavica, omotičnost in/ali izguba zavesti
- bolečina in/ali stiskanje v prsih
- parestezije (občutek otrplosti ali mravljincev)
- navali vročine ali mraza
- slabost v želodcu ali trebušne težave
- občutek dušenja, strah pred zadušitvijo
- strah pred smrtjo (zaradi odpovedi srca)
- strah pred izgubo nadzora in norostjo
- občutek derealizacije (spremenjeno, oddaljeno doživljanje sveta) in depresonalizacije (občutek, da je človek oddaljen od sebe ...)
Dp paničnega napada pogosto pride nenadoma, brez kakega posebnega razloga, lahko pa je posledica zastrašujoče izkušnje, dolgotrajnega stresa ali celo hudega napora.

Ljudje, ki doživijo panični napad, so zaskrbljeni za svoje zdravje in se pogosto zatečejo k urgentnemu zdravniku. Čeprav preiskave telesnih funkcij ne pokažejo nobenih posebnosti, jih še vedno skrbi, da je z njihovim telesom nekaj narobe. Sčasoma postanejo pozornejši na delovanje svojega telesa, zaradi česar jih postane strah, kar lahko vnovič pripelje do paničnega napada.

Ljudje, ki so doživeli to izkušnjo, postanejo pretirano zaskrbljeni in previdni ter se utegnejo izogibati številnim dejavnostim, o katerih menijo, da bi lahko sprožile panični napad.

Anksioznost, motnje, panični napad
Vzroki


Vzroki za panično motnjo so podobni kot za generalizirano anksiozno motnjo. Sprožilni dejavniki so različne okoliščine, ki jih oseba doživlja kot obremenilne (stresne).

 
    

Testirajte se: PANIČNA MOTNJA

Dejavniki tveganja

Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za pojav napadov panike ali panične motnje, so:
• napadi panike ali panična motnja v družinski anamnezi
• precejšen stres
• izguba ali grozeča izguba bližnje osebe 
• velike spremembe v življenju
• zgodovina tekesne ali spolne zlorabe v otroštvu 
• travmatičen dogodek (nesreča, posilstvo ...)
Anksioznost, motnje, panični napad
Diagnoza in zdravljenje

Velja, da za panično motnjo trpi od 1,5 do 3 % odraslih.

Če imate simptome paničnega napada, morate poiskati strokovno pomoč. Nezdravljena panična motnja namreč lahko pripelje do poslabšanja. Ker simptomi paničnega napada utegnejo spominjati na druge resne zdravstvene težave, kot je srčni napad, je pomembno, da jih oceni zdravnik.

Osnovno zdravljenje anksioznih motenj je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov pa zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).

 

Naročite se na PSIHOTERAPIJO

Copyright © IRCV - 1.9.2012 . Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis